Kompost_dan 6

Ko sem tokrat odkrila kompostni kup so me presenetile simpatične, male gobice. Naselile so se na kos kartona, ki je ob prejšnjem premetavanju pristal na vrhu kupa.

Če se mi je včasih na vrt prikradla kakšna goba, me je zgrabila skorajšnja panika. Gobe pa ja nimajo kaj delati na vrtu. Sigurno je prevlažno. Še malo pa mi bo vso zelenjavo napadla plesen in razna druga obolenja. Pa saj veste kako je z gobami, najprej je ena potem se pa razpasejo in kmalu ne bo nič drugega na vrtu. Danes se gob prav razveselim. Na glive gledam kot na zelo užinkovite zobe Matere Zemlje. Čeprav zgledajo in tudi so zelo nežne in krhke, vendarle zagrizejo v še tako trdo hrano in jo zmeljejo v prah.
Po neki teoriji vse kar na zemlji obstaja danes, obstaja po zaslugi gliv. Ob velikih katastrofah, npr. ko je na zemljo padel meteorit, se je bivalno okolje za vsa živa bitja drastično spremenilo. Veliko vrst je ob takih nesrečah izumrlo. Glive, so s svojo neverjetno zmožnostjo prilagajanja na še tako neprijano okolje takšne in drugačne katastrofe preživele. Z njimi pa so preživela tudi ostala živa bitja, katerih obstojo je bil vezan na gljive. Znanstveniki ugotavljajo, da smo pravzaprav šele na začetku raziskovanj vloge gliv v tem ogromnem in zapletenem sistemu narave. Bolj kot raziskujejo več povezav in navezav vseh ostalih živih bitij na to ali ono vrsto gljive najdejo. Hočemo ali ne, živijo tudi v naših prebavilih. In če mislite, da je internet človeška pogruntavščina... se motite. Miceliji gljiv se razprostirajo na tisoče hektarjev in med nešteto vrstami. Med seboj komunicirajo in če se na enem koncu dogaja nekaj čudnega, to izve celotno območje prepleteno z miceliji.

Človeka hitro zanese v zanimiva razmišljanja, zato se bom raje vrnila h kompostu.

Gobice so pristale na dnu kupa in bodo še dodatno obogatile kompost.

Opažanja pri tokratnem "premetu":

Močan, neprijeten vonj je bil začuda manjši. Čeprav sem se mentalno pripravila na to, da bo meso v sredini tokrat res katastrofa. Ugotovila sem tudi, da so razlog za smrad stara jajca, ki so ostala od velike noči in ne samo meso.

Kako je z mesom? Ko sem zapičila vile v del, kjer sta se nahajala dva kosa in ga dvignila, mi je meso razpadlo kot dobro pečena krača.

Še vedno je lepo rožnato in nič ne kaže znakov gnitja.

  

Fotografije so na žalost zelo motne. Razlog za to je prvič, da nisem dober fotograf, imam samo trotelziharca, to pa pomeni, da se moram takšnemu detajlu fizično pribljižati. Drugi razlog je para, ki je uhajala iz kupa in se ujela na lečo kamere. Kjer je dim je tudi ogenj pravite? No tokrat k sreči ne. Kadilo se pa je, kadilo. Tehnično je to seveda para in ne dim. Na srečo. Temparatura torej raste.

Tole pa je naš mali lopov.

Vedno se zvito smuka okoli mene in še opazila nisem, kdaj mi je ukradla košček mesa. Starši verjetno poznate tisti občutek "Nekaj je narobe" ko je v hiši mir in tišina. Enako se je meni utrnilo, ko psa slabo minuto ni bilo na spregled. Pa sem hitro ugotovila, da ravno narobe ni nič, ampak špiči ga pa ;))) Zaradi takšnih pobalinov, je treba živalim slastne odpadke zadelati v samo jedro kupa.

Kaj dosti več tokrat nimam povedati.

Kup je vedno bolj enotne barve,

razen nekaterih delov, ki so bili v jedru.

Na zunanjem delu sem še vedno našla zelo majhno kolonijo mravlej, ni pa bilo več jajčec.

Kljub obilnemu dežju, sem morala kup precej zaliti, ker je bil ves čas pokrit.

Za konec še en mushroom madnes:

ali dva ;)