Doma smo vedno imeli prostor, ki je bil rezerviran za kompost. Nanj smo odlagali vse organske odpadke, ki jih proizvede ena družina. No, ko rečem vse, to pomeni skoraj vse. Na kompost ne smeš odlagati kuhane hrane, pravilo, ki smo ga redno kršili. Prav tako ne smeš odlagati plevela, rastlin, ki kažejo znake bolezni, krompirjevih olupkov, mesa, citrusov, solate, ki je bila okisana, pa še kaj bi se našlo. Tako človek ugotovi, da ima skoraj več organskih odpadkov, ki jih ne sme kompostirati, kot tistih, ki jih lahko. Ne preveč učinkovita metoda kaj?!
Poleg tega traja več let preden imamo spodobno količino komposta, hrana na njem bolj gnije kot tvori prst, smrdi, rade se zaredijo razne žuželke, da o polžih sploh ne govorim. Skratka prej nadloga kot koristen element v našem vrtu.
Kar nisem vedela je, da obstaja bolj hitra tehnika kompostiranja, kamor lahko dodamo skoraj da vse in kjer ni problema z raznimi škodljivci. Tak kompost se mora premetavati, da vnašamo zrak in prekladamo zunanjost kupa v sredino in obratno.
Kaj potrebujmo:
- vile (takšne za seno, ne vrtnih)
- kovinske grablje
- prostor: 2 kvadratna metra
- organski odpadki
- nekaj s čimer bomo kup prekrili v primeru deževnega vremena
Postopek:
Za pripravo kvalitetnega komposta potrebujemo:
1/3 mase, ki bo predstavljala vir dušika (sveža trava, zeleni deli rastlin, kuhinjski odpadki, gnoj, lahko so tudi lasje, perje, živalska dlaka, celo meso ali pa kar cela manjša žival npr.: povožena mačka). Sem spada vse kar hitro razpade in ponavadi postane mokro in smrdljivo. S tem delom ponavadi ni težav najti zadostne količine odpadkov.
2/3 mase, ki bo predstavljala vir ogljika, (veje, rjavo listje, karton, papir, žagovina (pri žagovini moramo paziti od kje smo jo dobili in ne sme biti polna sredstev za obdelavo lesa), ajdove lupine, oz katerekoli trde lupine, slama). Ti deli razpadajo bolj počasi, zato jih moramo zdrobiti, natrgati. Prvi izziv bo verjetno najti zadostno količino rjavih delov za v kompost.
Osnovno pravilo izdelave komposta je, da moramo imeti dovolj velik kup. Drugače ne bo dosegel željene temperature znotraj kupa. Minimalna velikost kupa je 1 kubičen meter (meter v širino, meter v dolžino in meter v višino). Če je manjši od 1 kubičnega metra procesi razpadanja ne bodo potekali dovolj hitro, saj ne dosežemo temperaturo med 50 in 70 stopinj celzija v jetru kupa. Pri večjem kupu (3kubične metre in več) pa moramo biti že pravi poznavalci, saj obstaja velika nevarnost samovžiga.
Najbolj enostavno je, da vzamemmo 1/3 hlevskega gnoja in 2/3 rjavih delov. Tako se najlažje aktivira procese kompostiranja. Če hlevskega gnoja nimamo ali ga imamo premalo, obstajajo tudi drugi aktivatorji:
- koprive
- gabez
- rman
- urin
- žival
Aktivaroji morajo biti, dokler jih lahko razločimo od ostale mase, v sredini kupa. Še posebej to velja, če se odločimo kompostirati mrtvo žival ali kos mesa, za katerega nočemo, da ga kdo izkoplje.
Pozorni moramo tudi biti na to, da v kupu ni ne preveč, ne premalo vlage. Opravimo lahko enostaven test. V roke vzamemo del kupa in ga z obema rokama močno stisnemo (lahko uporabite rokavice :). Če ne istisnemo nič vode, je kup presuh in ga moramo zaliti, če istisnemo precej vode, je kup premoker. Idealno je, če počasi priteče par kapljic.
Če povzamem_ pri izdelavi moramo biti pozorni na:
- razmerje zeleni : rjavi deli (1:3)
- rjave dele moramo zdrobiti
- velikost kupa: 1 kubični meter
- kup mora biti ravno prav vlažen
Postopek po dnevih:
Kup moramo, razen prvič, premetavati vsake 2 dni.
Dan 0: Sestavimo kup. Ponavadi ga je treba na začetku precej zaliti. Če smo v obdobju, ko je veliko padavin, ga pokrijemo s kosom polivinila ali karkoli drugega imate pri roki, kar ne pušča vode.
Pustimo stati 4 dni.
Dan 4: 1. premečemo kup, preverimo vlago. Temperatura znotraj kupa že močno narašča. Če opazimo, da se kupo precej seseda in so znoraj belkasti deli, to pomeni, da imamo preveč zelenih delov. Nič ni izgubljeno, še vedno lahko dodamo rjave dele, a se nam bo kompostiranje zavleklo za 2 do 4 dni.
Dan 6: Premečemo. Med 6. in 8. dnem kup doseže maksimalno temperaturo, med 50 do 70 stopinj celzija. Temperaturo preverimo tako, da proti sredini potisnemo roko do komolca v kup. Če je jedro dovolj vroče, roke ne bomo mogli zadržati v kupu in jo bomo hitro potegnili ven.
Dan 8: Premečemo. Preverimo temperaturo in vlago. Od tu naprej bo temperatura kupa začela padati in kompost bo vse bolj stabilen.
Dan 10, 12, 14 in 16: Premečemo in preverjamo vlago.
Dan 18: Kompost bi moral biti gotov.
Cca. 1 kubičen meter komposta v 18 dneh. Precej dobro, se vam ne zdi.
Še par pomembnih informacij:
Ko smo enkrat sestavili kup, med samim procesom ne smemo dodajati novih organskih delov (npr. dnevni kuhinjski ostanki)
Med kompost vsekakor spada tudi plevel z vrta. Plevel je namreč mehanizem prsti za samozdravljenje. Če ji primanjkuje določene snovi, bo rastel plevel, ki bo to snov potegnil iz globine zemlje (regrat) ali iz zraka (metuljnice). Snov se potem skoncentrira v sami rastlini in ko ta odmre, preide na površje prsti. Čez čas pomanjkanja določeni snovi ni več in plevel ne bo več vzklil ampak se bo umaknil drugim rastlinam. Ko enkrat razumemo prazno gredico ali njivo kot odprto rano zemlje, postane jasno, da je neprestano odstranjevanje plevela nič manj kot Sizifovo delo. Tako kot nastane hrasta na ranjeni koži, tako izpostavljeno zemljo preraste plevel. Če pa plevel dodamo kompostnemu kupu in bomo ta kompost potem posuli na vrt, mi orkestriramo zdravljenje prsti. Ne poznam nobenega semena, ki bi preživel 70 stopinj celzija. No, naj se popravim. Obstajajo rastline, ki vzklijejo samo po velikih požarih. Ta semena rabijo ekstremno visoke temperature, zato da postanejo aktivna. Za svojo rast pa potrebujejo prst, ki je prenasičena s kalijem (simptom tal, kjer je divjal požar) in če ne požigate svojega vrta vsako leto, tudi te rastline ne bodo rastle. Če pa ga sežigate, NEHAJTE, hehehe.
Vir: Geoff Lawton - predavanje na temo prsti
Ker sem začetnik si bom vzela kakšen dan "fore". Tudi v 24 dneh ni tako slab rezultat.
Naj se eksperiment prične :D
Če ima kdo od vas kakšne izkušnje z pridelovanjem komposta, bom zelo vesela vaših nasvetov. Lahko pa se skupaj lotimo in potem primerjamo zapiske.
Ni komentarjev:
Objavite komentar