Dvignjene grede po metodi Seppa Holzerja

Seppa Holzerja sem že omenjala v enem od prejšnjih postov. Zagrizen, trdoživ možakar, ki je s svojo "zdravo kmečko logiko" ustvaril pravi mali raj na zemlji in to na strmih pobočjih Krameterhofa, na nadmorski višini med 1200 in 1500 metrov.

Ena od metod, ki jih uporablja so dvignjene gredice, ki pa niso samo zemlja zgrabljena na kup, ampak zgledajo pribljižno takole:

Izdelamo jo tako, da izkopljemo luknjo ali jarek, ki naj bo tako širok, da bomo z obeh strani segli do sredine.
V jarek potem namečemo spodaj večje kose lesa ali debelejše veje, čeznje drobne veje in vejice. To pokrijemo s slamo, naslednja plast je hlevski gnoj in vse skupaj prekrijemo z zemljo, ki smo jo skopali iz jarka.

Tako nekako sem se tudi jaz lotila svoje težke, zbite, glinene zemlje. V jarek sem nasula les in potem uporabila kar sem imela: plast zajčjega gnoja, plast sena, nekaj kuhinjskih ostankov, plast natrganega kartona, čezenj plast zajčjega gnoja in povrhu še zemlja.

Vse kar sem zakopala potem prav počasi razpada v zemlji in deluje kot centralno ogrevanje za gredico. Zagotovimo ji dolgotrajno zalogo bogatega komposta in kar je v mojem primeru verjetno najbolj efektivno dobro dranažo. Imam namreč malo zoprno situacijo. Vrhnja plast zemlje je globoka slabih 30 cm, na nekaterih delih še celo manj. Spodaj se nahaja težka, zbita glina. Kot v večini vrtov je tudi pri meni problem voda. Le da je je pri meni preveč in stalno zastaja na površju. Na travi imam prijateljice pijavke, ki so sicer zelo plašne in se, če jih slučajno opazim, takoj skrijejo. Ja, tudi jaz sem bila presenečena, da pijavke živijo na travi, v luknjicah v zemlji. Vsaj zdi se mi, da so pijavke. O kakšnih drevesih pa do letos nisem niti razmišljala, ker mi je bilo rečeno, da na tem delu nikdar niso rastla. Pa ne da jih ne bi nikoli posadili.

No letos sem po zaslugi g. H. deležna velikega veselja in lepe zelenjave.

 

Brokoli mi uspeva kot še nikoli.

Tegale lepotca smo že zmazali.

Bolj bogo pa izgleda sosednja gredica, ki je nisem dvignila.

Cvetača s te gredice je bila, tako kot brokoli, vzgojena iz semena in posajena na prosto v istem dnevu kot brokoli. Od takrat ni nič kaj dosti zrastla :(

Tudi buča, boga revica, še kar vstraja pri življenju čeprav komaj. Za razliko od iste sorte buče na dvignjeni gredici.

Danes je že odprla prve cvetove. A njena soseda, že pridno skrbi za naše želodčke.

Mene je metoda prepričala in drugo leto bo postala vsesplošno uporabljena.


Pravijo, da dež spere slabo voljo, zato en vesel deževen dan vsem.

Od ostankov do komposta v 18 dneh

Za razliko od večino znanstvenikov in laboratorijev, se podajam v eksperiment, ki bo imel zelo koristne in aplikativne rezultate ;))))

Doma smo vedno imeli prostor, ki je bil rezerviran za kompost. Nanj smo odlagali vse organske odpadke, ki jih proizvede ena družina. No, ko rečem vse, to pomeni skoraj vse. Na kompost ne smeš odlagati kuhane hrane, pravilo, ki smo ga redno kršili. Prav tako ne smeš odlagati plevela, rastlin, ki kažejo znake bolezni, krompirjevih olupkov, mesa, citrusov, solate, ki je bila okisana, pa še kaj bi se našlo.  Tako človek ugotovi, da ima skoraj več organskih odpadkov, ki jih ne sme kompostirati, kot tistih, ki jih lahko. Ne preveč učinkovita metoda kaj?!

Poleg tega traja več let preden imamo spodobno količino komposta, hrana na njem bolj gnije kot tvori prst, smrdi, rade se zaredijo razne žuželke, da o polžih sploh ne govorim. Skratka prej nadloga kot koristen element v našem vrtu.

Kar nisem vedela je, da obstaja bolj hitra tehnika kompostiranja, kamor lahko dodamo skoraj da vse in kjer ni problema z raznimi škodljivci. Tak kompost se mora premetavati, da vnašamo zrak in prekladamo zunanjost kupa v sredino in obratno.

Kaj potrebujmo:
- vile (takšne za seno, ne vrtnih)
- kovinske grablje
- prostor: 2 kvadratna metra
- organski odpadki
- nekaj s čimer bomo kup prekrili v primeru deževnega vremena

Postopek:

Za pripravo kvalitetnega komposta potrebujemo:

1/3 mase, ki bo predstavljala vir dušika (sveža trava, zeleni deli rastlin, kuhinjski odpadki, gnoj, lahko so tudi lasje, perje, živalska dlaka, celo meso ali pa kar cela manjša žival npr.: povožena mačka). Sem spada vse kar hitro razpade in ponavadi postane mokro in smrdljivo. S tem delom ponavadi ni težav najti zadostne količine odpadkov.

2/3 mase, ki bo predstavljala vir ogljika, (veje, rjavo listje, karton, papir, žagovina (pri žagovini moramo paziti od kje smo jo dobili in ne sme biti polna sredstev za obdelavo lesa), ajdove lupine, oz katerekoli trde lupine, slama). Ti deli razpadajo bolj počasi, zato jih moramo zdrobiti, natrgati. Prvi izziv bo verjetno najti zadostno količino rjavih delov za v kompost.

Osnovno pravilo izdelave komposta je, da moramo imeti dovolj velik kup. Drugače ne bo dosegel željene temperature znotraj kupa. Minimalna velikost kupa je 1 kubičen meter (meter v širino, meter v dolžino in meter v višino). Če je manjši od 1 kubičnega metra procesi razpadanja ne bodo potekali dovolj hitro, saj ne dosežemo temperaturo med 50 in 70 stopinj celzija v jetru kupa. Pri večjem kupu (3kubične metre in več) pa moramo biti že pravi poznavalci, saj obstaja velika nevarnost samovžiga.

Najbolj enostavno je, da vzamemmo 1/3 hlevskega gnoja in 2/3 rjavih delov. Tako se najlažje aktivira procese kompostiranja. Če hlevskega gnoja nimamo ali ga imamo premalo, obstajajo tudi drugi aktivatorji:
- koprive
- gabez
- rman
- urin
- žival

 Aktivaroji morajo biti, dokler jih lahko razločimo od ostale mase, v sredini kupa. Še posebej to velja, če se odločimo kompostirati mrtvo žival ali kos mesa, za katerega nočemo, da ga kdo izkoplje.

Pozorni moramo tudi biti na to, da v kupu ni ne preveč, ne premalo vlage. Opravimo lahko enostaven test. V roke vzamemo del kupa in ga z obema rokama močno stisnemo (lahko uporabite rokavice :). Če ne istisnemo nič vode, je kup presuh in ga moramo zaliti, če istisnemo precej vode, je kup premoker. Idealno je, če počasi priteče par kapljic.

Če povzamem_ pri izdelavi moramo biti pozorni na:

- razmerje zeleni : rjavi deli (1:3)
- rjave dele moramo zdrobiti
- velikost kupa: 1 kubični meter
- kup mora biti ravno prav vlažen

Postopek po dnevih:

Kup moramo, razen prvič, premetavati vsake 2 dni.

Dan 0: Sestavimo kup. Ponavadi ga je treba na začetku precej zaliti. Če smo v obdobju, ko je veliko padavin, ga pokrijemo s kosom polivinila ali karkoli drugega imate pri roki, kar ne pušča vode.
Pustimo stati 4 dni.

Dan 4: 1. premečemo kup, preverimo vlago. Temperatura znotraj kupa že močno narašča. Če opazimo, da se kupo precej seseda in so znoraj belkasti deli, to pomeni, da imamo preveč zelenih delov. Nič ni izgubljeno, še vedno lahko dodamo rjave dele, a se nam bo kompostiranje zavleklo za 2 do 4 dni.

Dan 6: Premečemo. Med 6. in 8. dnem kup doseže maksimalno temperaturo, med 50 do 70 stopinj celzija. Temperaturo preverimo tako, da proti sredini potisnemo roko do komolca v kup. Če je jedro dovolj vroče, roke ne bomo mogli zadržati v kupu in jo bomo hitro potegnili ven.

Dan 8: Premečemo. Preverimo temperaturo in vlago. Od tu naprej bo temperatura kupa začela padati in kompost bo vse bolj stabilen.

Dan 10, 12, 14 in 16: Premečemo in preverjamo vlago.

Dan 18: Kompost bi moral biti gotov.

Cca. 1 kubičen meter komposta v 18 dneh. Precej dobro, se vam ne zdi.

Še par pomembnih informacij:
Ko smo enkrat sestavili kup, med samim procesom ne smemo dodajati novih organskih delov (npr. dnevni kuhinjski ostanki)

Med kompost vsekakor spada tudi plevel z vrta. Plevel je namreč mehanizem prsti za samozdravljenje. Če ji primanjkuje določene snovi, bo rastel plevel, ki bo to snov potegnil iz globine zemlje (regrat) ali iz zraka (metuljnice). Snov se potem skoncentrira v sami rastlini in ko ta odmre, preide na površje prsti. Čez čas pomanjkanja določeni snovi ni več in plevel ne bo več vzklil ampak se bo umaknil drugim rastlinam. Ko enkrat razumemo prazno gredico ali njivo kot odprto rano zemlje, postane jasno, da je neprestano odstranjevanje plevela nič manj kot Sizifovo delo. Tako kot nastane hrasta na ranjeni koži, tako izpostavljeno zemljo preraste plevel. Če pa plevel dodamo kompostnemu kupu in bomo ta kompost potem posuli na vrt, mi orkestriramo zdravljenje prsti. Ne poznam nobenega semena, ki bi preživel 70 stopinj celzija. No, naj se popravim. Obstajajo rastline, ki vzklijejo samo po velikih požarih. Ta semena rabijo ekstremno visoke temperature, zato da postanejo aktivna. Za svojo rast pa potrebujejo prst, ki je prenasičena s kalijem (simptom tal, kjer je divjal požar) in če ne požigate svojega vrta vsako leto, tudi te rastline ne bodo rastle. Če pa ga sežigate, NEHAJTE, hehehe.

Vir: Geoff Lawton - predavanje na temo prsti

Ker sem začetnik si bom vzela kakšen dan "fore". Tudi v 24 dneh ni tako slab rezultat.

Naj se eksperiment prične :D

Če ima kdo od vas kakšne izkušnje z pridelovanjem komposta, bom zelo vesela vaših nasvetov. Lahko pa se skupaj lotimo in potem primerjamo zapiske.

En prizemljen pozdrav vsem!

Permakultura

Pred začetkom pomladi sem slučajno na računalniku naletela na pozabljeno mapo z naslovom Permakulura. Tam se je pojavila ravno v času, ko sem se lotevala načrtovanja letošnjega zelenjavnega vrta. Kako prikladno. Notri se je nahajal članek o Seppu Holzerju. To je možakar na mestu, ki na 1200 metrih nadmorske višine goji vse, ampak res vse. To pomeni tudi limone in pomaranče. Si boste rekli: "Ja sej v rastlinjaku lahko limone gojijo tudi v Sibiriji". To drži, ampak Sepp jih goji na prostem in to sredi Avstrije.

 Ja, ja. Pravi "holcer" je ;))))


Trnek sem vem torej nastavila. Boste ugriznili?

Permakultura sicer izvira iz Avstralije, ampak pri nas ni nikakršna novost ali celo neznanka. Zanimiva oddaja na RTVju, ki naj bo za uvod v letošnje eksperimentiranje na mojem vrtu:

Permakultura - nazaj k naravi

Poleg dodajam še članek, ki na lep in enostaven način razloži kaj je Permakultura. Nekaj s čimer imam vedno težave kadar me kdo vpraša: " Kaj pa je to Permakultura?"

http://www.slonep.net/vrt-in-okolica/info/novice/permakultura

Pa prijetno martinčkanje na sončku.

Čudoviti svet okoli nas

Tokrat objavljam povezavo, do zanimive serije dokumentarcev o rastlinah.

Bolje kot razumemo svet okoli nas, lažje bomo našli svoje mesto v njem! Se vam ne zdi?


http://vimeo.com/6984507



Po gledanju tega dokumentarca, se mi je utrnil spomin iz otroštva. Kako sem bila fascinirana nad sončnicami, ki so se obračale za soncem. Bog si ga vedi, kdo mi je zaupal to očarljivo skrivnost in nisem mogla verjeti, da to res delajo. Da rože obračajo cvetove proti soncu. In sem kot mali znanstvenik hodila na domači vrt preverjat to teorijo. Kasneje sem ugotovila, da niso sončnice edine rastline, ki se tako očitno obračajo "po vetru" oz. po soncu ;)

Poznate kakšno zanimivo rastlino, ki vas je kdaj presenetila tako kot mene sončnice?

Malo zanemarjam svoj blog. Mea culpa, mea maxima culpa.

Če pa je zunaj koooončnooo sonček in si ne morem pomagati, da ne bi rila po zemlji in opazovala tulipane, ki si že utirajo pot na površje. Kot da bodo kaj hitreje zacveteli, če jih bom priganjala. Vmes pa obrezujemo grmovje, vrtice in tisto eno drevo, ki se je že prav ošabno razraslo. Skratka dela je dovolj in uživam vsak trenutek.

Ja, ja. Si lahko samo želim, da bi bil tole prizor z mojega vrta. Iz več razlogov ;)

Žal so trenutno prizori bolj takšni:

Moram priznati, da je kondicija na skorajšnji nuli in da motika in lopata zahtevata svoj davek. Po drugi strani pa človek zvečer tako sladko zaspi, po poštenem štihanj in se zjutraj zbudi kot nov.

Takih juter, pobeljenih od sonca se človek hitro navadi. Upam, da bo napovedan sneg samo prazna grožnja.

Tokratni izziv CRAFT-alnice me je tako špiknil, da sem se odločila odpret nov blog.

Tale zimska sivina in neprestan mraz mi že tako presedata, da iščem vsak izgovor, ko sem vsaj z mislimi v pomladi in poletju. Tako da premetavam cvetlična korita in jih "pripravljam" za posedanje na sončku, sadim zelišča in sadike vrtnin, rišem načrte za vrt,..., karkoli kar vsaj malo diši po "moji" pomladi.

Glinena korita in lončki so lepi že sami po sebi.

Ampak ker nas je zima ovila v melanholično sivino, pogrešam barve. Žive, mavrične, tople barve. Tako je eden izmed lončkov dobil "make-over". Novi izziv CRAFT-alnice, pa mi je dal navdih za motiv.

Tale mala PikaPoka sicer ni delo mojih rok, ampak se pa prav fajn počuti na svežem timijanu ;)

Vse kar nima veze z mili ima sedaj svoje okno v svet tu. Juhu!